INTENZIVNA MEDICINA |
MULTIDISCIPLINARNA DODATNA SPECIALIZACIJA |
Pripravljavec: |
Slovensko združenje za intenzivno medicino |
Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino |
1. SPLOŠNI VIDIKI SPECIALIZACIJE IZ INTENZIVNE MEDICINE |
1.1. Namen specializacije Specializacija iz intenzivne medicine je učni in vzgojni proces, v katerem specialisti različn-ih strok pridobijo takšna teoretična in praktična znanja z najpomembnejših področij intenzivne medicine, da so sposobni samostojno oskrbeti večino odraslih in otrok z bolez-nimi in poškodbami, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje. Z oskrbo je mišljena diagnostika in intenzivno zdravljenje bolezni ter poškodb, ki neposredno ogrožajo bolnikovo življenje, zah-tevajo posebne načine nadzora ter zdravljenja oziroma podpore vseh pomembnih organ-skih sistemov. |
1.2. Trajanje in struktura specializacije Pogoj za začetek specializacije iz intenzivne medicine je uspešno zaključena katerakoli izmed temeljnih specializacij, vendar praviloma tiste navedene pod točkami a,b,c,: |
a. anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina
b. interna medicina c. pediatrija d. kirurške specializacije e. ostale specializacije konzervativnih strok (nevrologija, infekcijske bolezni) |
Specializacija iz intenzivne medicine traja 2 (dve) leti. Sestavljena je iz dveh delov: |
Zahtevani čas kroženja |
intenzivna medicina operativnih strok |
(A) = 9 mesecev |
intenzivna medicina internističnih strok |
(I) = 9 mesecev |
pediatrična intenzivna medicina |
(P) = 6 mesecev |
čas kroženja na področju temeljne specializacije na področju intenzivne medicine = X; čas, ki ga iz začetnega dela lahko prenesemo v nadaljevalnega = X/2) |
čas celotne specializacije (T) = A + I + P (24 mesecev) |
efektivni čas specializacije (E) = T – X/2 |
Če se dodatna specializacija iz intenzivne medicine začne v prvem licenčnem obdobju (prvih 7 let) po končani temeljni specializaciji, ni potrebno kroženje na intenzivnem oddelku temeljne specialnosti, v kolikor ga je kandidat opravil na ustreznem intenzivnem oddelku v zahtevanem času v okviru temeljne specializacije (anesteziologija 9 mesecev, interna medi-cina 9 mesecev, pediatrija 6 mesecev). Prav tako je mogoče – glede na mnenje in predlog glavnega mentorja – v specializacijo všteti tudi do največ 3 mesece kroženja, ki jih je specializant v času opravljanja temeljne specialnosti opravil na us-treznih intenzivnih oddelkih druge specialnosti. |
2. PREVERJANJE ZNANJA Vsak specializant ima svoj list specializanta (knjižico), v katerega (o) se vpisuje potek krože-nja, re-zultate preverjanja znanj in druge pomembne dejavnosti specializanta. Specializant vodi ločeno tudi dnevnik, v katerega vpisuje vse opravljene diagnostične in terapevtske pose-ge, specifična znanja in spretnosti, strokovne, pedagoške in raziskovalne prispevke. |
2.1.Mentorstvo Glavni mentor je lahko specialist iz posameznih specialnosti, ki najmanj pet let stalno dela v intenzivni enoti tipa A. Glavni mentor pripravi individualni program učnja in tudi predlog za vštevanje specializacije iz začetnega dela. |
2.2.Sprotno preverjanje znanja Po končanem vsakem sklopu kroženja se opravi preverjanje znanja, ki je pogoj za nada-ljevanje specializacije. |
2.3. Specialistični izpit Komisijo sestavljajo trije člani (glavni metorji). Komisija preveri praktično in teoretično znanje kandidata. Izpit se izvede v enem ali dveh med seboj časovno ločenih delih. O tem odloča predsednik komisije v dogovoru s kandi-datom. Kot uspešno opravljen teoretični izpit lahko velja tudi uspešno opravljen pisni del izpita potrebnega za pridobitev Evropske diplome iz intenzivne medicine, opravljene pri Evrop-skem združenju za intenzivno medicino (ESICM) v času specializacije intenzivne medicine. Praktični del kandidat opravlja v Sloveniji. Po opravljenem izpitu dobi kandidat poleg strokovnega naziva iz temeljne specializacije še strokovni naziv intenzivist. |
3. VSEBINSKI PROGRAM PO PODROČJIH |
3.1. Področje usposobljenosti Program omogoča pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja za obvladovanje vseh postopkov v intenzivni medicini. Vključuje poznavanje indikacij in kontraindikacij, prepo-znavanje napak ter re-ševanje zapletov, ki lahko nastanejo pri diagnostičnih in terapevt-skih postopkih. Zagotavlja tudi potrebno znanje za interpretacijo podatkov, ki jih dajejo klinič-ne in laboratorijske preiskave ter neinvazivni in invazivni nadzor bolnika, na podlagi analize teh podatkov pa za odločanje o ukrepih, potrebnih za zdravljenje življenjsko ogroženega bolnika. |
3.2. Splošna usposobljenost in odgovornost zahtevata: |
|
3.3. Teoretično znanje Program zagotavlja možnost pridobitve teoretičnega znanja s področja intenzivne medici-ne. Proces učenja vključuje fiziologijo, patofiziologijo, patologijo, klinično farmakologijo, mikrobiologijo, klinične znake, zaplete, postavljanje diagnoze in diferencialne diagnoze ter ukrepe za preprečevanje in zdravljenje spodaj navedenih bolezenskih stanj. |
Posebnosti: |
|
Dihala: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Srce in krvni obtok: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Živčevje: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Ledvice: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Okužbe: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Hematologija: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Prebavila: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Porodništvo/urogenitalni trakt: |
|
Presnovne bolezni in endokrinologija: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Transplantacijska dejavnost in donorski program: |
|
Poškodbe: |
|
Neonatalno-Pediatrični del |
|
Farmakologija: |
|
3.4.Klinično znanje in usposobljenost ter seznam minimalnega števila posegov |
Dihanje: prepoznavanje, ocena in ukrepi ob motnjah ali odpovedi dihanja |
a) prosta dihalna pot |
|
b) ventilacija |
|
Srce in krvni obtok: prepoznavanje, ocena in ukrepi pri akutnih motnjah delovanja srca in ožilja ter popolno obvladovanje oživljanja |
|
Živčevje: prepoznavanje, ocena, ukrepi pri akutnih nevroloških zapletih |
|
Ledvice: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob akutnih motnjah delovanja ledvic |
|
Porodnišvo, urogenitalni trakt: seminar 4 ure |
|
Presnovne bolezni in endokrinologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob metabolnih in endokrinoloških zapletih |
|
Prebavila: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob akutnih zapletih pri delovanju prebavil |
|
Hematologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi pri akutnih motnjah |
|
Okužbe: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob možnih okužbah |
|
Toksikologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob zastrupitvah |
|
Transplantacijska dejavnost in donorski program: prepoznavanje, ocena, ukrepi |
|
Poškodbe: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob življenjsko nevarnih poškodbah |
|
Tehnična oprema in sistemi: seminar o uporabi aparatur in sistemov v intenzivni enoti – 4 ure |
Farmakologija: |
|
Etika: seminar – 8 ur |
|
Organizacija: |
|
Monitoring: |
|
Obvezni tečaji in dodatna izobraževanja: |
|
Priporoča se, da vsi specializanti dodatne specializacije izintenzivne medicine v času osnovne ali dodatne specializacije končajo tudi Šolo intenzivne medicine v organizaciji Slo-venskega združenja za intenzivno medicino. |
4. PRIPOROČENI UČBENIKITextbook of critical care (4th edition) Irwin&Rippe,s intensive care medicine (5th edition) Textbook of pediatric intensive care (3th edition ) Handbook of Pediatric Intenisive Care (3th edition) |