Specializacije

INTENZIVNA MEDICINA

MULTIDISCIPLINARNA DODATNA SPECIALIZACIJA

Pripravljavec:

Slovensko združenje za intenzivno medicino

Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino

1. SPLOŠNI VIDIKI SPECIALIZACIJE IZ INTENZIVNE MEDICINE

1.1. Namen specializacije
Specializacija iz intenzivne medicine je učni in vzgojni proces, v katerem specialisti različn-ih strok pridobijo takšna teoretična in praktična znanja z najpomembnejših področij intenzivne medicine, da so sposobni samostojno oskrbeti večino odraslih in otrok z bolez-nimi in poškodbami, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje. Z oskrbo je mišljena diagnostika in intenzivno zdravljenje bolezni ter poškodb, ki neposredno ogrožajo bolnikovo življenje, zah-tevajo posebne načine nadzora ter zdravljenja oziroma podpore vseh pomembnih organ-skih sistemov.

1.2. Trajanje in struktura specializacije
Pogoj za začetek specializacije iz intenzivne medicine je uspešno zaključena katerakoli izmed temeljnih specializacij, vendar praviloma tiste navedene pod točkami a,b,c,:

a. anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina

b. interna medicina

c. pediatrija

d. kirurške specializacije

e. ostale specializacije konzervativnih strok (nevrologija, infekcijske bolezni)

Specializacija iz intenzivne medicine traja 2 (dve) leti. Sestavljena je iz dveh delov:

Zahtevani čas kroženja

intenzivna medicina operativnih strok

(A) = 9 mesecev

intenzivna medicina internističnih strok

(I) = 9 mesecev

pediatrična intenzivna medicina

(P) = 6 mesecev

čas kroženja na področju temeljne specializacije na področju intenzivne medicine = X; čas, ki ga iz začetnega dela lahko prenesemo v nadaljevalnega = X/2)

čas celotne specializacije (T) = A + I + P (24 mesecev)

efektivni čas specializacije (E) = T – X/2

Če se dodatna specializacija iz intenzivne medicine začne v prvem licenčnem obdobju (prvih 7 let) po končani temeljni specializaciji, ni potrebno kroženje na intenzivnem oddelku temeljne specialnosti, v kolikor ga je kandidat opravil na ustreznem intenzivnem oddelku v zahtevanem času v okviru temeljne specializacije (anesteziologija 9 mesecev, interna medi-cina 9 mesecev, pediatrija 6 mesecev).
Prav tako je mogoče – glede na mnenje in predlog glavnega mentorja – v specializacijo všteti tudi do največ 3 mesece kroženja, ki jih je specializant v času opravljanja temeljne specialnosti opravil na us-treznih intenzivnih oddelkih druge specialnosti.

2. PREVERJANJE ZNANJA
Vsak specializant ima svoj list specializanta (knjižico), v katerega (o) se vpisuje potek krože-nja, re-zultate preverjanja znanj in druge pomembne dejavnosti specializanta. Specializant vodi ločeno tudi dnevnik, v katerega vpisuje vse opravljene diagnostične in terapevtske pose-ge, specifična znanja in spretnosti, strokovne, pedagoške in raziskovalne prispevke.

2.1.Mentorstvo
Glavni mentor je lahko specialist iz posameznih specialnosti, ki najmanj pet let stalno dela v intenzivni enoti tipa A. Glavni mentor pripravi individualni program učnja in tudi predlog za vštevanje specializacije iz začetnega dela.

2.2.Sprotno preverjanje znanja
Po končanem vsakem sklopu kroženja se opravi preverjanje znanja, ki je pogoj za nada-ljevanje specializacije.

2.3. Specialistični izpit
Komisijo sestavljajo trije člani (glavni metorji).
Komisija preveri praktično in teoretično znanje kandidata. Izpit se izvede v enem ali dveh med seboj časovno ločenih delih. O tem odloča predsednik komisije v dogovoru s kandi-datom.
Kot uspešno opravljen teoretični izpit lahko velja tudi uspešno opravljen pisni del izpita potrebnega za pridobitev Evropske diplome iz intenzivne medicine, opravljene pri Evrop-skem združenju za intenzivno medicino (ESICM) v času specializacije intenzivne medicine.
Praktični del kandidat opravlja v Sloveniji.
Po opravljenem izpitu dobi kandidat poleg strokovnega naziva iz temeljne specializacije še strokovni naziv intenzivist.

3. VSEBINSKI PROGRAM PO PODROČJIH

3.1. Področje usposobljenosti
Program omogoča pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja za obvladovanje vseh postopkov v intenzivni medicini. Vključuje poznavanje indikacij in kontraindikacij, prepo-znavanje napak ter re-ševanje zapletov, ki lahko nastanejo pri diagnostičnih in terapevt-skih postopkih. Zagotavlja tudi potrebno znanje za interpretacijo podatkov, ki jih dajejo klinič-ne in laboratorijske preiskave ter neinvazivni in invazivni nadzor bolnika, na podlagi analize teh podatkov pa za odločanje o ukrepih, potrebnih za zdravljenje življenjsko ogroženega bolnika.

3.2. Splošna usposobljenost in odgovornost zahtevata:

prepoznavanje in obvladovanje vseh stanj, ki ogrožajo življenje
določanje prednostnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov v zapletenih primerih
prepoznavanje patofizioloških osnov vsakega bolezenskega stanja
pravilno oceno in izbiro ustreznih diagnostičnih in terapevtskih možnosti
odgovoren pristop k zdravljenju življenjsko ogroženega bolnika
iskanje izboljšav pri vsakodnevni oskrbi bolnika
obvladovanje psihofizičnega stresa, ki je posledica vsakodnevnega dela z življenjsko ogroženimi bolniki, ter komuniciranja s svojci
človeški pristop k življenjsko ogroženim bolnikom in njihovim svojcem
sposobnost delati in sodelovati v multidisciplinarnem timu
poznavanje ekonomskih vidikov intenzivnega zdravljenja
poznavanje organizacije in standardizacije
sposobnost izobraževanja zdravniškega in negovalnega kadra

3.3. Teoretično znanje
Program zagotavlja možnost pridobitve teoretičnega znanja s področja intenzivne medici-ne. Proces učenja vključuje fiziologijo, patofiziologijo, patologijo, klinično farmakologijo, mikrobiologijo, klinične znake, zaplete, postavljanje diagnoze in diferencialne diagnoze ter ukrepe za preprečevanje in zdravljenje spodaj navedenih bolezenskih stanj.

Posebnosti:

oživljanje in zdravljenje življenjsko ogroženih poškodovancev/bolnikov v predbolnišnič-nem in bolnišničnem obdobju (tudi novorojencev, dojencev in malih otrok)
pristop k bolniku z odpovedjo večih organov
transport življenjsko ogroženega bolnika in poškodovanca
posebnosti onkološkega bolnika
posebnosti nedonošenčkov, novorojencev in otrok v intenzivni medicini
posebnosti starostnika v intenzivni medicini
posebnosti debeluhov inimobiliziranih bolnikov
hitro nadomeščanje tekočin(RIS)

Dihala:

obstrukcija zgornjih dihal
intubacija in težka intubacija bolnika
akutna pljučna okvara
ARDS
hiperkapnična respiracijskainsuficienca
akutno poslabšanje kronične respiracijske insuficience
akutni kardiogeni pljučni edem
nevrogeni pljučni edem
opekline dihal
astmatični status
aspiracija
pljučnice
atelektaza
pnevmotoraks
plevralni izliv
poškodba prsnega koša, nestabilni prsni koš, kontuzija pljuč
poškodbe pljuč zaradi mehanske ventilacije
osnove respiratorne fizioterapije in respiratorna farmakoterapija
oskrba bolnikov po velikih pljučnih operacijah

Neonatalno-Pediatrični del

posebnosti razvoja in rasti pri otroku glede na dihala
krup in epiglotitis
pljučni surfaktant
hipoplazija pljuč, prirojena diafragmalna hernija
aspiracija mekonija
pjučna hipertenzija novorojenca
bronhopulmonalna displazija bronhiolitis
cistična fibroza pljuč

Srce in krvni obtok:

šok (hipovolemični, kardiogeni, obstruktivni, distributivni)
ishemična bolezen srca – akutni koronarni sindrom
srčno popuščanje
ocena transporta kisika, tkivne prekrvljenosti, dela srca
motnje srčnega ritma in motnje prevajanja
antiaritmiki
indikacije za vstavljanje srčnih spodbujevalnikov, avtomatskih defibrilatorjev in vrste le-teh
pljučna embolija, venska tromboza, sistemski embolizmi
pljučna hipertenzija in pljučno srce
hipertenzivna kriza in arterijska hipertenzija na oddelku za intenzivno zdravljenje
akutna obolenja perikarda in tamponada srca
bolezni srčnih zaklopk, miokarditis, kardiomiopatije, endokarditis
akutne bolezni aorte in perifernega žilja
infuzijska terapija, tekočinski obremenilni test
vazoaktivne in inotropne učinkovine
hemodinamski učinki mehanske ventilacije
pooperativna oskrba bolnikov po operacijah na srcu
hemodinamski nadzor
indikacije, vstavitev in uporaba intraaortne balonske črpalke

Neonatalno-Pediatrični del

fiziologija rasti in razvoja
prirojene srčne napake
pljučna hipertenzija

Živčevje:

različne motnje zavesti
okvara možgan po dolgotrajnejši ishemiji
zgodnja rehabilitacija bolnikov po poškodbi glave
epileptični status
encefalopatije
multipla skleroza in akutna oblika demielinizacijskega encefalomielitisa
akutni edem možganov, znotrajlobanjska hipertenzija
meningitis, encefalitis
hidrocefalus in možganski tumorji
znotrajlobanjske krvavitve
ishemična možganska kap
spazem možganskih žil
akutna živčnomišična obolenja (Guillain-Barre–jev sindrom, miastenija gravis, teta-nus, polinevropatija, miopatija pri kritično bolnem bolniku)
poškodbe hrbtenjače
vegetativno stanje
oskrba bolnikov po nevrokirurških operacijah in endovaskularnem zdravljenju
maligna hipertermija, maligni nevroleptični sindrom
akutna stanja v psihiatriji(samomor, delirij, depresija, akutna stanja zmedenosti)

Neonatalno-Pediatrični del

fiziologija rasti in razvoja
prirojene anomalije osrednjega živčevja
znotrajlobanjska krvavitev
hipoksija ob porodu
hidrocefalus
akutna dekompenzacija živčnomišičnih obolenj
Reye-v sindrom
osnove rehabilitacije

Ledvice:

ledvična regulacija tekočinskega, acidobaznega in elektrolitnega ravnovesja
elektrolitne motnje (K, Na, Mg, Ca, P)
motnjev tekočinskem in osmoznem ravnovesju
acidobazne motnje, anionska vrzel
akutna ledvična odpoved
nadomestno zdravljenje ledvične odpovedi
plazmafereza
farmakokinetika zdravil pri ledvični odpovedi

Neonatalno-Pediatrični del

fiziologija rasti in razvoja
hemolitično-uremični sindrom

Okužbe:

življenjsko nevarne okužbe
okužbe z: aerobi, anaerobi, atipičnimi povzročitelji, virusi, paraziti, glivami
dejavniki vnetja, sistemski vnetni odgovor organizma (SIRS)
septični šok
sepsa
bolnišnične okužbe
bolnišnične okužbe v enotah za intenzivno zdravljenje
okužbe pri imunsko oslabelem bolniku
toksični šok sindrom
bakterijska vnetja kosti
antibiotiki
zdravila, ki preoblikujejo učinke nekaterih vnetnih posrednikov
selektivna dekontaminacija prebavnega trakta
nevarnost okužb za osebje, ki dela na intenzivnih oddelkih
bolnik okužen z virusom HIV na oddelku za intenzivno zdravljenje

Neonatalno-Pediatrični del

posebnosti nekaterih doma pridobljenih okužb (Waterhouse-Friderichsenov sindrom, akutni laringotraheobronhitis)
posebnosti bolnišnično pridobljene okužbe novorojenčka (neonatalna sepsa)

Hematologija:

trombocitopenija
diseminirana intravaskularna koagulacija
akutne motnje strjevanja krvi
akutna hemoliza
farmakološko zdravljenje motenj hemostaze
akutna in kronična anemija
principi zdravljenja s krvjo in krvnimi pripravki
akutni sindromi pri neoplastičnih obolenjih in zdravljenje teh obolenj
kriza pri anemiji srpastih celic
transplantacija kostnega mozga

Neonatalno-Pediatrični del

prirojene motnje strjevanja krvi
akutna hemoliza pri novorojencu, hiperbilirubinemija
akutne motnje pri imunsko oslabelem bolniku

Prebavila:

krvavitve iz zgornjega in spodnjega prebavnega trakta
stresni ulkus
akutni pankreatitis
akutni peritonitis, perforacija votlega organa, abdominalna sepsa
obstrukcija črevesa, akutne spremembe na črevesnem ožilju (vključno mezenterialni infarkt)
toksični megakolon, psevdomembranozni kolitis
perforacija požiralnika
akutna črevesna vnetja
poškodbe trebuha
akutni akalkulozni holecistitis
oskrba bolnika po abdominalnih operacijah
akutna fulminantna in kronična jetrna odpoved
poškodbe jeter
farmakokinetika zdravil pri jetrni odpovedi

Neonatalno-Pediatrični del

prirojene anomalije prebavnega trakta (atrezija požiralnika in črevesa, Hirschs-prungova bolezen)
atrezija žolčevodov
nekrotizantni enterokolitis
akutni gastroenteritis/huda dehidracija
kronična diareja
zaužitje korozivnih sredstev

Porodništvo/urogenitalni trakt:

iziološke spremembe pri nosečnici
porodnica s prirojeno srčno napako
preeklampsija, eklampsija
HELLP sindrom
poporodna krvavitev
embolija z amnijsko tekočino
septični abortus
obstruktivne uropatije, akutni zastoj urina
krvavitev iz urinarnega trakta
zdravljenje bolnika po operacijah (neo-mehur,..)
TUR sindrom

Presnovne bolezni in endokrinologija:

enteralna in parenteralna prehrana
zapleti pri izvajanju prehrane intenzivnega bolnika
hipotirotična koma, hipertirotična kriza, evtiroidni sindrom
akutna nad ledvična odpoved, motnje delovanja nad ledvične žleze
sladkorna bolezen, diabetična ketoacidoza, diabetični aketotični hiperosmolarni sin-drom
motnje v metabolizmu ADH
feokromocitom

Neonatalno-Pediatrični del

prirojene motnje metabolizma (aminokislin, sečnine itd)
Intoksikacije:
akutne intoksikacije
antidoti
odvisnost od drog in odvajanje

Transplantacijska dejavnost in donorski program:

osnove transplantacije (kriteriji za dajalce organov, vzdrževanje možnega mrtvega dajalca, multiorganski odvzem, shranjenje organov, transport organov, določanje us-treznosti med dajalcem in prejemnikom, transplantacija posameznih organov, organiziranost nacionalne transplantacijske dejavnosti in pomen vnaprejšnje oprede-litve za darovanje organov in tkiv po smrti)
imunosupresivna zdravila in zavrnitev
bolnik po presaditvi organov

Poškodbe:

začetni pristop k politravmatiziranemu bolniku
poškodbe glave in hrbtenice
poškodbe skeleta
poškodbe prsnega koša (topa, penetrantna, poškodbe srca)
poškodbe abdomna (tope, penetrantne)
Crush sindrom
opekline
sindrom maščobne embolije
utesnitveni sindrom
toplotni udar
utopitve, zadušitve
poškodbe z električnimtokom, kemične poškodbe, radiacijske poškodbe in strel-ne poškodbe
ugrizi živali, piki žuželk
anafilaksija
sindrom dekompresije
višinska bolezen

Neonatalno-Pediatrični del

sindrom pretepenega in/ali zlorabljenega otroka

Farmakologija:

sedativi
analgetiki (intravenski analgetiki, področni analgetiki)
mišični relaksanti
zdravila in njihova uporaba pri oslabljenem delovanju posameznih organov (jetra, led-vica)
farmakologija, farmakodinamika in farmakokinetika ter medsebojna učinkovanja zdravil, ki se uporabljajo v intenzivni medicini
zdravljenje bolečine v intenzivni enoti

3.4.Klinično znanje in usposobljenost ter seznam minimalnega števila posegov

Dihanje: prepoznavanje, ocena in ukrepi ob motnjah ali odpovedi dihanja

a) prosta dihalna pot

vzdrževanje proste dihalne poti z različnimi pripomočki
intubacija (oralna, nazotrahealna, težka intubacija)
krikotomija, perkutana traheotomija, menjava traheostomske kanile, laringealna maska

b) ventilacija

terapija s kisikom
ventilacija z masko in ročnim dihalnim balonom
mehanska ventilacija (izbira in nastavitev ustreznih parametrov ventilacije glede na obliko respiracijske insuficience, obvladovanje vseh načinov ventilacije od podpor-nih oblik do kontrolirane mehanske ventilacije, pa tudi posebnih oblik mehanske ventilacije, mehanska ventilacija na domu)
aspiracija dihalnih poti
metode odvajanja bolnika od ventilatorja
oskrba pnevmotoraksa
respiratorni monitoring (tlaki v dihalnih poteh, tlaki v prsni votlini, merjenje dihalnih volumnov, določanje mrtvega prostora, računanje komplijanse in upora, pulzna oksi-metrija, kapnometrija)
metabolni monitoring (poraba kisika, produkcija ogljikovega dioksida, respiratorni kvocient)
interpretacija plinske analize arterijske in mešane venske krvi
neventilatorne oblike zdravljenja akutne respiracijske insuficience (medikamen-ti, obračanje bolnika itd) osnovna interpretacija rentgenske slike pljuč in srca
obposteljni testi za oceno pljučne funkcije in ocena pljučne mehanike
respiracijska fizioterapija
bronhoskopija z upogljivim bronhoskopom, laringotraheobronhoskopija

Srce in krvni obtok: prepoznavanje, ocena in ukrepi pri akutnih motnjah delovanja srca in ožilja ter popolno obvladovanje oživljanja

poznavanje EKG in vseh motenj srčnega ritma
arterijska punkcija in jemanje vzorcev krvi
vstavitev arterijskega katetra, venskega katetra v osrednjo veno, pljučnega arterijs-kega katetra, tunelizacija katetra
neinvazivne in invazivne meritve tlakov, pretokov in zasičenja s kisikom
računanje hemodinamskih spremenljivk in parametrov transporta kisika
antiaritmična terapija
elektroterapija aritmij (defibrilacija, kardioverzija, elektrostimulacija)
erikardialna punkcija
podpora popuščanja srca in krvnega obtoka (tekočine, vazoaktivne učinkovi-ne, inotropne učinkovine)
uporaba črpalk za intravensko infundiranje in perfuzorjev
temeljna ultrazvočna diagnostika srca in ožilja (transtorakalni in transezofagealni UZ, žilne doplerske preiskave)
začasna mehanska cirkulacijska podpora
urgentna koronarografija in PTCA -asistenca

Živčevje: prepoznavanje, ocena, ukrepi pri akutnih nevroloških zapletih

ocena globine kom, Glasgowska točkovna lestvica
prepoznava in določanje možganske smrti, protokol o možganski smrti
lumbalna punkcija
merjenje znotrajlobanjskega tlaka, merjenje saturacije mešane venske krvi v jugular-nem bulbusu
zdravljenje možganskega edema
osnove interpretacije CT, NMR možgan, EEG nadzora, evociranih potencialov, doplerske preiskave možganskih arterij, monitoringa metabolizma v možganih
tkivni pO2 v možganih
cerebralni pretok krvi

Ledvice: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob akutnih motnjah delovanja ledvic

vstavitev hemodializnih katetrov
protokol vodenja različnih načinov nadomestnega zdravljenja ledvične insuficience
vstavitev drenov za peritonealno dializo – asistenca
protokol vodenja akutne peritonealne dialize
kateterizacija mehurja (moški, ženska)

Porodnišvo, urogenitalni trakt: seminar 4 ure

prepoznavanje, ocena, ukrepi ob in po porodu
metode analgezije med porodom
prepoznavanje, ocena, ukrepi ob obstruktivni uropatiji
ukrepi ob krvavitvah iz urogenitalnega trakta

Presnovne bolezni in endokrinologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob metabolnih in endokrinoloških zapletih

ocena prehranjenosti in energetskih potreb bolnika ter nadzor
zdravljenje s tekočinami
interpretacija acidobaznega neravnovesja
vzdrževanje temperaturne homeostaze
hipotermija, hipertermija
indirektna kalorimetrija
zdravljenje akutnih dekompenziranih prirojenih presnovnih bolezni
fototerapija – pogojno
izmenjalna transfuzija – pogojno

Prebavila: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob akutnih zapletih pri delovanju prebavil

vstavitev želodčne cevke skozi usta ali nos
vstavitev ezofagealnega balona za zaustavljanje krvavitve iz varic požiralnika – pogoj-no
profilaktično zdravljenje stres ulkusa
vstavitev duodenalne ali jejunalne cevke za hranjenje – pogojno
gastrična tonometrija –pogojno
urgentni endoskopski posegi – asistenca
UZ trebuha – asistenca

Hematologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi pri akutnih motnjah

interpretacija testov hemostaze
izvajanje antikoagulacijske in trombolitične terapije
transfuziologija (uporaba derivatov krvi in nadomestkov plazme)
masivna transfuzija
avtotransfuzija
izmenjava plazme – pogojno
izvajanje hemodilucije – pogojno

Okužbe: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob možnih okužbah

jemanje kužnin (kri in drugo)
interpretacija barvanja po Gramu in rezultatov občutljivosti
zdravljenje z antibiotiki
interpretacija koncentracije antibiotikov v krvi
uporaba aseptičnih tehnik in preventivni ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb, kontrola infekta
ravnanje z ranami, katetri in dreni

Toksikologija: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob zastrupitvah

izpiranje želodca
forsirana diureza
izventelesni načini odstranjevanja strupov (hemodializa, hemoperfuzija) – pogojno
hiperbarična oksigenacija – pogojno
uporaba aktivnega oglja – pogojno

Transplantacijska dejavnost in donorski program: prepoznavanje, ocena, ukrepi

določanje možganske smrti
vzdrževanje možnega mrtvega dajalca za multiorganski odvzem
zdravljenje bolnika po presaditvi organa

Poškodbe: prepoznavanje, ocena, ukrepi ob življenjsko nevarnih poškodbah

začetno zdravljenje opečenca – pogojno
poznavanje prednostnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov pri politravmatizira-nem bolniku
točkovne lestvice za oceno poškodbe
ocena izgube krvi in potrebnih nadomestnih tekočin

Tehnična oprema in sistemi: seminar o uporabi aparatur in sistemov v intenzivni enoti – 4 ure

Farmakologija:

uporaba sedativov,analgetikov in mišičnih relaksantov pri intenzivnih bolnikih
izvajanje področne analgezije – asistenca
monitoring sedacije

Etika: seminar – 8 ur

etika v intenzivni medicini
sposobnost sprejemanja bolnikove volje
pisna privolitev
upoštevanje etičnih navodil bolnišnice
sposobnost razpravljanja ter sprejemanja odločitev o prenehanju ali nadaljevanju in omejevanju zdravljenja (tudi s svojci)
sposobnost sprejetja odločitve o neoživljanju
upoštevanje želja družine pri načrtovanju zdravljenja (velja za neonatalno/pediatrično populacijo)

Organizacija:

načrt dnevnega zdravljenja bolnika
plan strategije diagnostičnih in terapevtskih postopkov pri posameznem bolniku
uporaba točkovnih sistemov v intenzivni medicini
pisanje zaključkov bolezni
organizacija intenzivnega oddelka – seminar 2 uri
ekonomski vidiki v intenzivni medicini – seminar 2 uri
transport življenjsko ogroženega bolnika
koordiniranje celotnega tima na intenzivnem oddelku – seminar 2 uri
uporaba biomedicinskega informacijskega sistema in računalnikov – seminar 4 ure
klinično raziskovalni program – seminar 3 ure in vključitev v klinično raziskovalni program na oddelku
izboljšavena področju kakovosti zdravljenja – seminar 2 uri
nabava materiala – seminar 2uri
sprejemni in odpustni kriteriji
redno izobraževanje osebja na oddelku intenzivne medicine
sodnomedicinski problemi v intenzivni medicini – seminar 2 uri
uporaba trasportnih sistemov za transport novorojenca/otroka

Monitoring:

invazivni in neinvazivni hemodinamski monitoring: natančno opredeljeno in vključeno v “srce in krvni obtok”
respiratorni monitoring: natančno opredeljen in vključen v “dihanje”
nevromonitoring: natančno opredeljen in vključen v “živčevje”
ocena in integracija dobljenih podatkov v proces zdravljenja življenjsko ogroženega bolnika –seminar 4 ure
osnove poznavanja rentgenskih tehnik (RTG pc, slikanje abdomna na prazno, UZ, CT, NMR, scintigrafija) – seminar 4 ure
varstvo pri delu (varstvo bolnika, osebja, prostorov) – seminar 2 uri
Opomba: nekateri od posegov se izvajajo redkeje zato imajo zraven števila – pogoj-no, kar pomeni, da se poseg izvede le, če zdravimo bolnika pri katerem je tak poseg indiciran.

Obvezni tečaji in dodatna izobraževanja:

ACLS (Adult cardiac life support)
PLS (Pediatric life support)
Tečaj iz toksikologije
Tečaj, kako sporočiti slabo novico
organizirana izobraževanja specialnih znanj prilagojena intenzivistom (ehokardio-grafija, bronho-skopija).

Priporoča se, da vsi specializanti dodatne specializacije izintenzivne medicine v času osnovne ali dodatne specializacije končajo tudi Šolo intenzivne medicine v organizaciji Slo-venskega združenja za intenzivno medicino.

4. PRIPOROČENI UČBENIKI

Textbook of critical care (4^th edition)
Ake Grenvik, Stephen M.Ayres, Peter R. Holbrook, William C. Shoemaker
W.B. Saunders, 2000

Irwin&Rippe^,s intensive care medicine (5^th edition)
Richard S. Irwin, Frank B. Cerra, James M. Rippe
LippincottWilliams&Wilkins Publishers, 2003

Textbook of pediatric intensive care (3^th edition )
Marc C. Rogers
LippincottWilliams&Wilkins Publishers, 1996

Handbook of Pediatric Intenisive Care (3^th edition)
Marc C. Rogers, Mark A.Helfaer
LippincottWilliams&Wilkins Publishers, 1999

Ustvari račun

Projekti

Dvojno članstvo SZIM - ESICM

Specializacije

INTENZIVNA MEDICINA

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA INTENZIVNO MEDICINO

Forum

Spletne strani

Sign in to your account